ROJSTVO ANGELA Poem by Barbara Korun

Porodila sem ga iz bule na prsih, iz tretje dojke. Dolgo sem ga skrivala
za šali in rutami. Potem je prišlo. Bolelo je. Tisti, ki s svojimi
štirioglatimi prsti iz kamnov lušči oblike duš, mi je pomagal.
Potem sem videla majhno, za pest veliko bitjece, po vsem telesu pokrito
z belim, zlepljenim puhom. Posušiti se mora, je rekel in ga ogreval s
svojimi velikimi prsti. Posušilo se je in zdaj se je videlo, da je bitje
zavito v krila, dosti večja, kot je samo. Ampak ni živelo, ni hotelo, ni
moglo. Kot privid, kot morska pena nama je strašljivo hitro kopnelo iz
rok.