GORI POEZIJA Poem by Dane Zajc

Ogenj prebira pesmi.
Ogenj postavlja loèila.
Hitri ogenj z zoglenelimi oèmi
lista liste z zubljastimi prsti.

Kdo bo bral verze,
zapisane v zerjavici.
Pregorele besede. Razpadle zloge.
Zverizene èrke.

Na kol nataknjena glava
pesni pod zapitimi vekami.
Èrno pesem poje glava,
jo poje neslišno iz odsekanega grla.

Gorijo svetlolase pesmi z ognjem v laseh.
Gorijo slavci nad mestom slavcev
z ozganimi krili, s pregorelim
gostolenjem v kljunu.
Gorijo vrtnice v obzidanih vrtovih.
Gorijo beznice, palice minaretov se lomijo.
Cerkve gorijo.
V ognju je zoglenelo vprašanje,
kaj je pesem.

Gorijo obrazi ur,
vsi naenkrat zazgani.
Èas pretekli, èas prihodnji
frlita iz plamenov èasa sedanjega.

Na vprašanje, kaj je smrt,
kaplja kri
iz smrtne rane pravkar rojenega