Kitso Mafora

Kitso Mafora Poems

Motsoga-pele o fela a re 'Madi a Kgaogantšwa ke Thipa', eupša phihlelo ya bophelo e nthutile gore le mothopo wo o tsepamego o ka pšha ge o retetšwa ke phišo ya go hloka tebogo. Le ge kgomo e sa latswe namane e šele, nna ke mo tšeere e sa le lenao le le nanyago, ka kholofelo ya gore ka ge thupa e kobja e sa le meetse, e tla re go gola, ya ba more-mogolo sebipa ‘tšatši le fišago. Ke tšhetše moko wa ‘phelo bjaka ka gare ga marapo a gagwe a ma nanana, ka ba kotse ya gagwe le mofepi, ke dula ke gopola gore motho o buna seo a se bjalago.

Boseeng bja gagwe, ke ile ka ke ntšha sehlabelo. Ke ile ka se le kokonele dihlong ka ba ka fihla lerapong, ke tseba gore pula ga e nele motho o tee, gomme ka kgetha go ba moriti wa gagwe. E be e le thaka ya leihlo laka, ka mo šireleditša dipuleng le diphefong tša bophelo. Le ge ke be ke dumela gore ngwana ke wa mohlakanelwa, eupša ka boikgantšho, ke ile ka leka go ba motse ka moka go yena. Ka abelana le yena bogobe bjaka le diphiri tšaka, ke re ka ge ke mmeile tlas'a diphego tšaka, ke aga segwera se tiilego seo se ka se senywego ke nako.
...

Mea Culpa
Mea Culpa

This mirror reflects the image
...

Ke nna kgopana mmona 'sedi mokakeng wa kgomo e hlaba Letsoalo la mma fefera o mphe leselo bana ba letše ka tlala maleng.

Ke magoga ka boima mo hwetša mokwana wa bophelo marageng, ka ge bo-phiri go phela ba šapo le thata, ngwana e motona kabelwa manong. Gape mogale, nnete yena o tšwa maroleng.
...

O ile o homotše bjalo ka mmutla wa mošate,
Wa tšwa ntle le lešata, wa sepela bjalo ka phefo ya masa.
Lebati ga lea tleruma, moya ga se wa foka,
Ke šetše ke le noši—setung sa lešata la masetlapelo.
...

Phošo ya ka, ke yona!

Seipone sa bohlale se ntšweletša nyanyeng —
Ke leihlo la Ngwedi, le ntlhoma ka lešata la kgopolo,
...

Ntsikiditle! Ntsikiditle!
Ha! Ha! Ha! Ha... Mokgotse wa ka, lentswe la khutšo!
Ge lefase le nkwela godimo, o a ntshwaraganya,
Bjalo ka rojana la bupi leselong, o ntšholla leuba ka lerato.
...

Madibana o sepela bjalo ka pula ya matšatši,
O kokobela bjalo ka kgomo e sa ntšhe lerumo,
O rwala borena ka seatla se boleta —
'Mohumagadi ga a ikgantšhe ka kobo ya gagwe.'
...

Lehu le ba tšere ka khutšo le seriti, ra šala re swere diphofa sello sa kgopolo,
"Le ge malapa a išitše mahlaku ka dithito, " ba ile ba tlogela lešaka le lebotse.
Ba be ba sepela ka maatla, ba kokobetše bjalo ka "letšoba mesong",
"Mokgoši wa tšwa mošate", ba latela ka boikokobetšo.
...

Phuphu ma-maregan'a Tlhapeledi,
Lekgwa Mesong, magodimo a hlohlola semana sa lefsifsi.
Thaba tša Moletjie le Chuene di apere kobo ya maru-maso,
Thaba-mošate e homotše, e eme bjalo ka segakwana sa khutšo.
...

Mphatlalatšane, leitšibolo la masa,
O phadimiša mahlo nakong ya ge lefase le sa potuma,
O goa mogoo ka setu, o sa fele pelo—
O tliša kholofelo, o rulaganya mahube a meso.
...

Ka dinako tše dingwe, re ka fela re fegelwa goba re tlalelana ge re bona bana ba rena ba se na kgahlego mo mmolelong wa rena wa Sepedi. Ke therešo gore go ile gwa ba le tšhitišo e kgolo bakeng sa gore polelo ya rena, kudu kudu direto, e golofale ge go e tla tabeng ya go phatlalatšwa le go gola ga yona. Fela yeo ga se ya swanela go ba kgwekgwe ya taba.

Naa ba bina noko ba ga Mogoboya ga ba fele ba re: 'Mmala wa kgomo o gola namaneng? ' BoMashao wa Madiba a Letswalo la Mmatau Hlahla, bona ge ba ruma ditaba, naa ga ba re 'mo hlako ya tsogo e gatilego le ya koto e a gata? ' Gona se se ra gore thari e tshesane e ka se be yona feela yeo e itšhatšharelago ke moretlwa kganyeng ya go se bontšhe kgahlego tabeng ya go ithuta mmolelo, direto le setlogo sa bona sa Sepedi. Potšišo ke gore, bohlogo-tšhweu bona ya bona tema naa ba a e kgatha?
...

Batswadi baka, Finkie le Fora, ke le thulela pelo maroba ka sereto sa lerato!
Le etilwe pele ke ditšhegofatšo tša yo Godimo-dimo.
Le ntlhamile ka diatla tša bopelo-telele,
La nthuša go lora, go ema ka maoto le go sepela…
...

Hlakana-sono ya pelo le kgopolo ga e na leeto,
‘Thaba di tla inama ge di fišwa ke maikemišetšo'ago.
Dibetlwa di betlwa bathong wa papa…
Kgokgomothi ge e betla e betlela go ja.
...

Le dira gore sediba sa dihlogo putswa se seloge meetse a go toka mola dipelo tšona di dikeletše kgole di ile maroba' pelo,
Ka ge hlako tša Mogatusi-a-Mogatusi di wele makgolela, di wele mpherefere.

Ge e le Mosale-a-Banareng le Ngoke Yena Nkosana, ba šala ba itshwere diledu,
...

Ke go gahlanyetša kamehla mogopolong waka,
Ke etla ka pelo e botse, ke etla go go botša ka tsela yeo ke go ratago ka gona.
Ke go kgopela tshwarelo,
Ka gobane ke a go hloka bophelong bjaka, Boledi ngwana mmala o sibilo,
...

Go swana le difihlolo tša la'nkhono bosele,
Ditsebe tša gagwe di betlilwe ka seatla sa gagwe se boleta.
Bona bare "Setšhaba se agwa ka kutu ya molomo",
Fela ge e le yena o theetša pel'araba,
...

Pelo ye mpsha e hlabile mokgoši phefong,
Ka ge ngwana e le tšhilo ya lapa,
Moya o a re hlalošetša, gore bophelo bo tšwela pele...
Ge e le Ramogolo yena, o fetogile Maitia-kati ge a thula pelo maroba!
...

19.

Letter? Yes, a letter!
captured thoughts on paper
words of comfort
dabbled with only ink
...

20.

Phlegmatically she bashed my kernel
Kismet perforates my destitute epitome
As Peri slams and impedes my bounce
...

Kitso Mafora Biography

Kitso Mafora Kgomo a tshwa ya Mogatuse Mafora, Ke nna kgopana mmona 'sedi mokakeng wa kgomo e hlaba Letsoalo la mma fefera o mphe leselo bana ba letše ka tlala maleng. Ke magoga ka boima mo hwetša mokwana wa bophelo marageng, ka ge bo-phiri go phela ba šapo le thata, ngwana e motona kabelwa manong. Gape mogale, nnete yena o tšwa maroleng. Ke mmina Nare ya Malete Matebele a mantsho a ga masodi-a-mphela di a roba-roba matlhakola di a roba-roba di satla go a lala. Di tlhaolela nageng namane tse di dinaka di di obe Kgodumo ya Masele-sele Seapaya letoutou Modimo o Nko e metsi. Mmina-Kgomo!)

The Best Poem Of Kitso Mafora

Ka Hlagolela Leokana, Lare Go Gola La Nhlaba

Motsoga-pele o fela a re 'Madi a Kgaogantšwa ke Thipa', eupša phihlelo ya bophelo e nthutile gore le mothopo wo o tsepamego o ka pšha ge o retetšwa ke phišo ya go hloka tebogo. Le ge kgomo e sa latswe namane e šele, nna ke mo tšeere e sa le lenao le le nanyago, ka kholofelo ya gore ka ge thupa e kobja e sa le meetse, e tla re go gola, ya ba more-mogolo sebipa ‘tšatši le fišago. Ke tšhetše moko wa ‘phelo bjaka ka gare ga marapo a gagwe a ma nanana, ka ba kotse ya gagwe le mofepi, ke dula ke gopola gore motho o buna seo a se bjalago.

Boseeng bja gagwe, ke ile ka ke ntšha sehlabelo. Ke ile ka se le kokonele dihlong ka ba ka fihla lerapong, ke tseba gore pula ga e nele motho o tee, gomme ka kgetha go ba moriti wa gagwe. E be e le thaka ya leihlo laka, ka mo šireleditša dipuleng le diphefong tša bophelo. Le ge ke be ke dumela gore ngwana ke wa mohlakanelwa, eupša ka boikgantšho, ke ile ka leka go ba motse ka moka go yena. Ka abelana le yena bogobe bjaka le diphiri tšaka, ke re ka ge ke mmeile tlas'a diphego tšaka, ke aga segwera se tiilego seo se ka se senywego ke nako.

Fela dihla le mabaka tša biloga bjalo ka bjala bja phiri, ngwan'ola wa lethabo a thoma go galaka bjalo ka lengana. Maatla le boikgantšho yaba modu wa go hwa ga gagwe pelo, a thoma go bona eka go ba gona gaka ke ga pula ya matla-ka-dibe. O thomile ka go itira eka o na le ditsebe tša go kwa fela di thibane ge ke mo eletša, go fihla mo a thomilego go namela lere la tšwelopele ya gagwe ka go nkgatakela ka dinao magetleng. Ke bulegile mahlo ka morago nako ka thoma go lemoga gore ka nnete ke be ke hlagolela leokana. Ka pela-pela, ka morago ga go bona letšatši la katlego ya gagwe, a thoma go ntšhašara ka maroba le matlapa eka ke kgomo ya tšhaledi.

Ruri polawa ke mong ga ena lebelo gomme lehu ke phiri ya bošego. Le ke lehu le le bohloko la go bolawa le go bolokwa o phela ke motho yo o mo ratago le go mo hlokomela, gomme a thoma go go swara bjalo ka mofeti wa tsela goba go feta fao, bjalo ka lenaba. Gape phiri ga e bolele ka mmutla pele e eja, ka gona ka hlokomela gore ka nako tše dingwe go ba botho go na le moputso wa go baba. Ke ile ka mo lebelela ge a be a mpona ka mokotla, a mpha mokotla gape a nhlanogela mokotla, a bontšha gore ruri o ka e gapela nokeng fela o ka se e dire gore e nwe.

Bjale, ke išitše pelo yaka mafiša ka gare ga setu saka, taba yaka ke muši e a tupa, ke gare ga dikgakanego tšaka. Fela monna ke nku o llela teng. Ke ithutile ka tsela ye bohloko gore monapelo ga a tsebje, gomme ka nako ye nngwe, ponagalo ya go phadima e fihla pelo ya leswika. Le ge go le bohloko go mmona a itšhela ka lerole, ke swanetše go amogela gore le tšwa le hlaba le tšwa le dikela. Nna ke dirile karolo ya ka, tše dingwe di godimo ga hlogo ya gagwe, ka gobane go fihla mafelelong, mobe-le-itire o na le letšatši la gagwe, gomme modiro wa motho o a mo latela. Ka nnete ka tla ka hlagolela leokana, lare go gola la nhlaba.

Kitso Mafora Comments

Close
Error Success