ANGEL PIERO DELLA FRANCESCA Poem by Peter Semolič

Ni vec prinasalec
luci.

Sam je postal predmet
igre
svetlobe
in senc.

Ujet v zakonitosti
snovnega sveta
kleci kot nekdo,
ki prosi odpuscanja.

Ce bi vstal,
bi se mu najbrz
rahlo zvrtelo
v glavi.

Obleka se mu guba
v pasu,
prepasanem z vrvjo,
in ob kolenih.

Krila so tezka,
skoraj mesnata.

Kot da se sramuje
padca
v obmocje cutnosti
in arhitekture,

trdno klecec
na mrzlem marmorju
skriva obraz
v senci.

Lavrica, September/October 1992