Thursday, August 30, 2018

GORA Comments

Rating: 0.0

Kadar koli te pogledam, si neznanska,
in kadar se ozrem od blizu na tvoj vrh,
mi zadrhtijo usta in zašepecejo, o sveta
gora, o slovesna in skrivnostna gora, o
divja in materinska gora, o starodavni
in drzni zalet proti nebu, poln vzdihov
in castitljivih spominov, o speca in
vase sklonjena gora, polna tisocletnih
brazgotin, na videz si brezbrizna za
svojo zagonetnost, v resnici pa si
cudovito ubrana v svoji grozljivosti,
ceprav te ne morem nikoli videti od vseh
strani hkrati. V tišini dobro zaznavam
cistost tvojih spominov, kar naprej si
na poti domov, prej ali slej se ti bo
izpolnila zelja, zato si mirna kot vecnost,
cloveka prisiliš ob slehernem pogledu nate,
da podvomi o samem sebi in zacuti tvojo
pravo skrivnost: glej, najmogocnejša nosna
zenska si, ki ti prihaja sramezljiva ura,
zdaj zdaj se bo rahlo vzdignila in si
izbrala najlepšo zeleno obleko z belimi
in sinjimi rozami, na poti si v skrivni
kraj, vulkanski dih je v tebi ozivel, tvoje
dihanje vznemirja divje zivali in pricuje
o širjenju tvoje maternice, prsi se ti
napenjajo od bozanskega mleka in divjega
medu, v oblakih nad teboj se igrajo zgodbe
tvoje neunicljive mitologije, vse bi te rado
posnemalo, vse zacne slaviti tvoj porod, nic
drugega ne morem. pridruzujem se in ponavljam
besede slave: o neznanska gora, o sveta,
divja in slovesna gora. o moja draga gora,
o moja materinska in skrivnostna gora.
...
Read full text

Edvard Kocbek
COMMENTS
Close
Error Success