Thursday, September 13, 2018

II. MOBILIZACIJA ZA ŽIVLJENJE Comments

Rating: 0.0

Iz pesmi MOBILIZACIJE (v III. delih)


Čudak, odpadnik, ateist, ki
si išče zavetje v agronomiji,
Goetheju in dresuri otrok. Ki
ga življenje premetava po minskem polju
kakor neosedlanega šahovskega konja. Ki
opisuje črko L: Lehrling, a ne uporablja
osnovnih prestav in nikdar ne zavira.
Ki z nogama v mrzli kadi, za
boljšo koncentracijo, prebira
Krmo prašičev in v botaničnih knjigah
upa na odkritje krova,
tal pod nogami, a ne najde
lapuhovega lista,
dovolj velikega, da bi prekril njegovo senco.

Ki je moji mami na prvi zmenek prinesel šopek
iz dveh kuhalnic in se takoj zatem odmaknil
na distanco 800 km. In je na polju spet,
osramočen in muhast,
obrnil smer tekača,
nazaj k vladajoči šahovski figuri;
tisti, ki se brez napora zmore gibati
v vseh smereh, včasih le s pogledom
brez premika, k
njej, ki v sebi skriva
poteze vseh ostalih in bdi nad njimi.

In jaz: rezultat družinskega glasovanja
februarja 1970; nihče ni dal veta in embrio
se je nemoteno razvijal vame,
da bi danes mirno mogla opazovati svojo pot,
sled, že daljšo od življenja in da bi
pred seboj mogla videti
tvoje življenje, veliko daljše od poti.

In tako je moj oče vame vlagal svoj
nedokončani herbarij,
da so se moje misli drenjale med
kupi knjig kot sploščene bilke,
dokler se ni, v prvi zbirki, vsa ta
vegetativna učenost razletela
in so vse skrbno razporejene trave
lahko zopet zavzele
svoj nekdanji volumen.
In zdaj, pred menoj: prostrana
pustinja bilk, besed, voljnih in svežih,
ki se krči in širi na moj ukaz,
kakor vesolje. Kaj naj
z njimi počnem, tu,
v tem skrotovičenem prostoru,
mrzlokrvnem.
In zdaj pred očmi: prostrana
enolična pampa
navadnih bingeljcev, Vulpia myuros,
prekrita z zavistnim drstom
amfibij.

Tvoj dvofazni, izmenični tok
in 1200 strani vročičnih zapiskov,
deročih z močjo
hudourniškega vrelca. Sifonsko
breme, ki si ga nam, svojim otrokom,
odložil na ramena, kot
odloži vojna sebično svoja trupla
in krvavi spomin v
nepredirni kolobar mita in ga
zakoplje za prihodnje generacije
med liste zemeljske knjige, v veliki
neizdani hardback
brez korektur in
brez založnika.

Je bil Bog skrit med čičeriko,
med sončničnim semenjem in korenjem,
v ustih distrofičnih ujetnikov
na poti domov?

Je bil Bog skrit v gluhih bobničih pištol, ki
so jih gestapovci tiščali vate na Dunaju,
ko ste pubeci sipali
pesek med osi tračnih kompozicij?

Je bil Bog skrit v Jaroslavu, v taborišču
iz prve svetovne vojne, v zobeh podgan, ki
so skakale čez ujetnike in vanje
čudežno niso zagrizle?

Materin Bog ali tvoj Nebog?
Oboje najavljeno z
veliko začetnico,
oboje v stiski izpihnjeno v temo
brez odgovora,
oboje otrplo in nebogljeno
kot čepenje v zaprtem sodu
Mohojeve bolote.


Ne ruska fronta, ne lakota, ne vino,
ne študij, ne -

nothing matters but the quality
of the affection -
in the end - that has carved the trace in mind
dove sta memoria -

mojega očeta je za življenje
mobilizirala moja mama,
mila in stanovitna ljubezen,
imenovana
Zorka.
...
Read full text

Taja Kramberger
COMMENTS
Close
Error Success