ŠKORPIJONI Poem by Dane Zajc

samotarji so
svetloba jih boli
hranijo se z zagovino mraka
zivijo v stolpih iz èrvojedine

brezdomci so
stisnjeni pod kamni
v razpokah špranjah
sprešani od teze
ki se vali èeznje

vèasih švignejo gor gor v tišino
gor gor v mraz
vèasih jim bela kri drhti v pesmi brez glasu

na vršièku samote
tam pod dezjem noèi
se vzpnejo in zaklièejo klic tišinast

iz drugega srca jim odgovori drug klic
potem cvetejo klici
v razkosanih globoèinah
globoko dol pod èrnim nebom
hitro se prizigajo
tiho odcvetajo

zivijo z zelom
namerjenim v lastno srce