Na vročem vrtu muzeja Peggy
Guggenheim v Benetkah
stoji skulptura Anisha Kapoorja,
temno siva granitna kocka.
V sivi granit
sta izklesana vbočena kroga,
gladka in sijoča,
skoraj čisto črna.
Temnopolt moški v poletni majici,
morda Kapoorjev rojak,
me sprašuje, ali je to ogledalo.
»Čarobna je. Mojstrovina, vam rečem.«
Moški se opazuje v krogih:
od daleč se obraz prikaže večji,
bedast, od blizu pa je majhen.
Moški se smeji in kar naprej dotika skulpture.
»Poglej!« »Samo poglej to!« Zmajuje z glavo,
se smeji, sklanja se
k velikim črnim krogom.
Potem se spet zresni.
»Od tega mi je slabo.
Vrti se mi v glavi.
Na bruhanje mi gre, beeeeek!«
In potem gre.
This poem has not been translated into any other language yet.
I would like to translate this poem