LIPICANCI Comments

Casnik poroca:
lipicanci so sodelovali
pri zgodovinskem filmu.
Radio razlaga:
Milijonar je kupil lipicance,
plemenite zivali so nemirne
ves cas poleta nad Atlantikom.
in ucna knjiga uci:
lipicanci so hvalezni jezdni konji.
Doma so s Krasa, proznega kopita,
gizdavega drnca, bistre cudi
in trmaste zvestobe.



In vendar ti dodajam, sinko,
da teh nemirnih zivali
ni mogoce spraviti v razvidne obrazce:
dobro je, kadar sije dan,
lipicanci so crna zrebeta.
in dobro je, kadar vlada noc,
lipicanci so bele kobile,
najbolje pa je,
kadar prihaja dan iz noci,
kajti lipicanci so belocrni burkezi,
dvomi šaljivci njenega velicanstva,
slovenske zgodovine.



Drugi so castili svete krave in zmaje,
tisocletne zelve in leve s perutmi,
samoroge, dvoglave orle in fenikse,
mi pa smo si izbrali najlepšo zival,
izkazala se je na bojišcih in v cirkusih.
prepeljevala je kraljicne in zlato monštranco,
zato so dunajski cesarji govorili
francosko s spretnimi diplomati,
italijansko z zalimi igralkami.
špansko z neskoncnim Bogom
in nemško z nešolanimi hlapci,
s konji pa so se pogovarjali slovensko.



Spomni se, otrok, kako skrivnostno
sta spojena narava in zgodovina sveta
in kako razlicna je vzmet duha
pri slehernem ljudstvu na zemlji.
Dobro veš, da smo zemlja tekem in dirk.
Zato tudi razumeš, zakaj so se beli konji
iz Noetove barke zatekli na naša cista tla,
zakaj so postali naša sveta zival,
zakaj so stopili v legendo zgodovine
in zakaj razburjajo našo prihodnost,
nenehoma nam išcejo obljubljeno dezelo
in postajajo zanosno sedlo našega duha.



Kar naprej sem na belocrnem konju.
mili moj sinko,
kakor poglavar beduinov
sem zrasel s svojo zivaljo.
vse zivljenje potujem na njej,
bojujem se na konju in molim na njem,
spim na konju in sanjam na konju
in umrl bom na konju,
vse naše prerokbe sem spoznal
na skrivnostni zivali,
in tudi to pesem sem dozivel
na njenem drhtecem hrbtu.



Nic temnejšega ni
od jasne govorice
in nic resnicnejšega ni od pesmi,
ki je razum ne more zapopasti,
junaki šepajo v svetlem soncu
in modrijani jecljajo v temi,
burkezi pa se spreminjajo v pesnike
krilati pegazi vedno hitreje dirjajo
nad votlinami naše stare zemlje
in poskakujejo in trkajo,
nestrpne slovenske zivali
še vedno budijo kralja Matjaza.



Kdor še ne zna zajezditi konja,
naj se cimprej nauci
ukrotiti iskro zival,
obdrzati se svobodno v lahkem sedlu
in uloviti ubrano mero drnca,
predvsem pa vztrajati v slutnji,
kajti naši konji so pridirjali od dalec
in so dalec namenjeni,
motorji radi odpovedo,
sloni prevec pojedo,
naša pot pa je dolga
in peš je predalec.
...
Read full text