Tako, zdaj sva sama,
nikogar ni vec razen naju.
In vendar te ne bom pustil,
ne boš si spocil in se umiril,
zdaj šele se zacenja tvoje opravilo,
poslušal boš moj molk,
moj molk je zgovornejši,
v njem si obsojen na brezno resnice.
Zdaj prisluhni, kakor še nisi,
zver brez oci in jezika,
pošast zgolj z ušesi.
Moj duh govori brez glasu,
neslišno krici in tuli
od radosti, da si tu
in da me slišiš, Veliki Sum,
pohlepen na razodetja.
Moj molk odpira knjige
in nevarne rokopise,
besednjake in preroke,
stare resnice in zakone,
zgodbe o zvestobi in mukah.
ne moreš si pociti.
goltati moraš, strašno poziraš.
vedno bolj se dušiš,
uho ti je vedno bolj utrujeno,
in vendar me ne moreš prekiniti
in nic mi ne moreš odgovoriti,
prihaja moja ura,
sramotim te in te psujem,
skrivaš, slepar, strupar,
skrunilec, suzenj, satan,
stroj, smrt, smrt,
poziraš svojo sramoto
in ne moreš nehati
in mi odgovoriti,
ker si pošast,
ker imaš samo ušesa
in samo izdajalski trebuh,
nimaš pa jezika in resnice,
ne moreš mi reci slabic,
ne moreš mi reci silak,
ne moreš izgovoriti milost, obup,
ne moreš krikniti nehaj,
ves si vroc od suzenjskega besa,
bodi ozdravljen o pohabljeno bitje,
pravim ti, dobro je, da si tu,
neizreceno prav mi je,
da si noc in dan v zidu,
prekleti podaljšek,
zavrzeno uho Velikega Suma,
peklenski trebuh necloveške sile,
ki se noc in dan trese od slabosti,
zdaj si prebudil mojo moc,
mojo enotno in nedeljeno moc,
ne morem ti podtakniti
nic drugega od samega sebe,
sem, kar sem,
nemir in iskanje.
odkritost in bolecina,
istost in kar naprej istost,
vera, upanje, ljubezen,
tvoj veliki protisum,
sem, kar sem,
ne moreš me razdeliti
in me napraviti dvojnika.
nikoli me ne boš ujel
v lazi ali racunu,
nikoli ne boš rabelj moje vesti,
kar naprej boš poziral mojo radost
in tu pa tam mojo zalost,
da si mi sovraznik,
moj nerodovitni bliznjik,
tako popolnoma drugi in necloveški,
da se ne moreš strgati z verige
niti zblazneti ali napraviti samomora
Zdaj vidim,
da sem te upehal,
tvoj rep se je umiril,
in vendar je to šele osnutek
mojega mašcevanja,
moje pravo mašcevanje je pesem,
nikoli me ne boš odkril in spoznal,
nobena luc ne sveti ušesom,
ušesa so zazivela z vetrom
in z minevanjem
in bodo z minevanjem utihnila,
jaz pa sem jezik-plamen,
ogenj, ki je zagorel
in ne bo nehal goreti
in zgati.
...
Read full text