V majhnem mestu v italijanskih Alpah
ukrajinska bolniška sestra
stoji v parku pod magnolijami.
Zima je. Star, kodrast, bel pes
vleče povodec.
Zvonjenje cerkvenih zvonov
zadoni skozi zrak.
Majhen, bel pes
začne silovito lajati,
od tega se kar duši.
Nevarnost v zraku.
Cerkev ne odneha,
pes pa tudi ne.
Jakost groze narašča.
Kot rivala
žival in cerkev
kradeta ritme človeških src.
V parku pod magnolijami
nihče ni še nič opazil.
In in in in in in in
...
Read full text