HUDIC, BI REKEL Poem by Srecko Kosovel

HUDIC, BI REKEL

Hudic, hi rekel clovek
in narocil še cetrt vina.
Ali ni umrlo ob 4 popoldne
umetnisko srce?
Votlo zvonijo zvonovi, to so
prazne pesmi, ki jih poznam..
Edino ena mi je draga.
Rekviem, ki ga se ni nihce
Naèel.
Le nekaj èasa je, ko zivim
od strupa in sovrastva, prezira in smeha,
in bol edina
moja je uteha.
Ah, vendar tem norcem
se posmejim..
Vi z okroglimi obrazi,
vendar: zivim.

COMMENTS OF THE POEM
READ THIS POEM IN OTHER LANGUAGES
Close
Error Success