in kot da sem kroglica
v loterijskem bobnu
prevračam kozolce
in plešem
hitri fokstrot
in neki falot sporoča
pozor: krogla je padla
in kot da nikoli na svetu tem
moja krogla še ne bi padala.
in kam naj pred zvestobo grem
kot zlata žila trmoglavi
tisti, ki za korak od revščine
vse na mojo karto stavi.
in opazuje z nesrečnimi očmi
kroglice in steklo nad njimi
kakor snežni vihar
skozi okno pozimi.
in dokler se moj boben vrti
in ni še konca tega orkestra
si do onemoglosti želim
postati svoja svinčena sestra.
da bi švignila nepovabljena
v srebrni oblekici -
prosta!
in me nekdo ves uročen
skril bi pod srcem,
in v rdeče odel bi gosta.
This poem has not been translated into any other language yet.
I would like to translate this poem