JESENSKA POKRAJINA Poem by Srecko Kosovel

Sonce je jesensko pokojno,
Tako, kakor bi zalovalo;
Za vitkimi cipresami
Za belim zidom pokopalisca.



Trava je v soncu vsa rdeca.
Imaš dogmaticne cokle?
Bicikel samuje na jesenski cesti.
Voziš se skozi umirajoco krajino.



Trezen clovek stopa po polju,
kakor jesen je mrzel,
kakor jesen je zalosten.
Vera v clovecanstvo.
Zame je to sveta misel.
Molceca tisina je kakor zalost.
Nisem veè zalosten,
Ker ne mislim nase.