KMALU Poem by Barbara Korun

kmalu boš nem in sam
kmalu
kmalu bodo tvojo lobanjo
poljubljala zrnca peska
kmalu
kmalu bo žeja
zoglenela tvoj jezik
kmalu
kmalu bo veter puščavski
božal tvoje bele kosti
kmalu
in vsa mehka drobovina
vsa vlažna notranjost
razparana
raznesena
posušena
kmalu
kmalu boš zrno med zrni
kmalu boš pel
s puščavskimi sipinami
se boš sesipal
v čarobni nič
kmalu

in pridem k tebi
kot severni sij
kot barva neba
pridem k tvoji
puščavski pesmi
k zvokom nadzemskim
oh pridem pridem
kmalu