LEVINJA Poem by Barbara Korun

levinja je moja ljubezen do tebe. zlata levinja, levinja
z zlato kožo in zlatimi očmi. zmeraj hodi ob meni in ko se
usedem, da si odpočijem, leže ob moje noge kot zvest,
vdan pes. igram se z njo. ležem med njene šape in pustim,
da me prekopicuje kot svojega mladiča. natančno čutim
težo njenih šap in ostrino krempljev. in vonjam sapo mesojede
živali.

zdaj umira, zlata levinja. zmeraj bolj se opoteka za
mano in včasih me dohiti šele, ko že vstajam iz
počivališča. okrog gobca strnjeni sledovi njene krvi, leži
na boku in me gleda z rumenim, pojemajočim pogledom.
levinja, kje je tvoja moč? kam se je izgubil tvoj glas? lahko samo
ležem med tvoje utrujene šape in zaprem oči s teboj.