Kolebnica Poem by Nastasimir Franovic

Kolebnica

ljubljena, bodi moja dežela, zibelka mojih prednikov
večno in za vedno
Tvoji neizčrpni izviri in tvoja kraška voda
Ko si nekoč pil svobodo, kot si pil to vodo
ni dovolj močnih okovov in verig
da bi zatemnile svobodo
Vsak udarec se spremeni v izzivalni nasmeh
udarite, udarite.
Ni sile in kalvarije, ki bi nas prisilila, da rečemo ne več
Dokler je v nas kri
in toliko, kolikor lahko naša zemlja spije
Kadarkoli pogledam v nebo, tam klikne sokol
Zlati orel, ki leti skozi naše gore.
tisti, ki leti na našem ponosnem praporu
Rdeč kot naša kri
Nosilci zastave bodo padali kot snopi pšenice
pokončno bo stala naša zastava
ponosno in za vedno