O Čem Mi Je Govoril Ivan, Po Šestem Kozarcu Poem by Enesa Mahmic

Ta drhal najprej piše o ljubezni in svobodi
Ko se institucionalizirajo
pa razglasijo ljubezen in svobodo za utopijo
Kot da bi jim bile krive ljubezen in svoboda
Da ne morejo ostati sami s seboj
Jebeš pisca, ki ne more sam
Z vlakom niti do Mostarja
Jebeš pisca, ki se boji
Šefa
Policista
Lokalnega razbijača
Ti prasci se bojijo celo dežja
Nikamor ne gredo brez dežnika
Nas pa hočejo s svojimi frigidnimi besedili
Prepričati, da je vsa lepota utopija
Resnična je moja kamp prikolica s knjigami
Niso sanje
In kovček, v katerega si spakirala svoje življenje, je pravi
Ljubimec, ki ti ljubi stopala
In ta dež, ki nama teče po koži
Je resničen
Oni imajo stanovanja na sončni strani
Imajo mačke in pse
Katerim dajejo imena piscev
vedno hodijo na počitnice
na iste kraje
Pojavljajo se v krdelih
Doživljajo katarzo
Ko nekdo osamljen pade
A tiho hrepenijo
Da bi se po njih poimenovala kakšna ulica