Petek je dan, ko pomisliš na smrt Poem by Brane Mozetič

Petek je dan, ko pomisliš na smrt. In zato
moraš ven, in ti je dovolj vseh bolečin,
trpinčenj, ta mazohizem, nenehno
zaletavanje v steno. Zadet in pijan se
voziš od kluba do kluba. Komaj
veš, s kom se poljubljaš. Obrazi se
meglijo. Zamika te, da bi koga odpeljal
domov, a potem že pozabiš.
Ustavijo te policaji in ti povejo, da
si pijan in da moraš naprej peš.
Prijatelji v norosti te zvlečejo v naslednjo
luknjo, kjer se še bolj zadeneš in
zapiješ. Tema je. Spustili so rolete
in upaš, da jutro ne bo nikoli prišlo.