VRV Z JUNIJA Poem by Barbara Pogačnik

In ne samo jok,
kot drhtenje rož gospe Dalloway,
temveč vračanje solz na izvir,
kot v hrbtišče velikega drevesa,
potovanje po nitkah rastlinskih žil,
ki nam razsvetljuje bistvo tekočin,
v sožitju z zrakom, ki se diha v spanju -

vse to so znaki tipanja oprijemk skozi čas,
besed, ki so jih ob tem izgovorili drugi
v sivo brado jutranje svetlobe med nočjo in zoro,
ko so se kot gledališke miši objemale in navijale
za življenje, med vase obrnjeno stranjo in tisto,
ki jo deliš z drugim ob sebi
v kokonu pomenov med telesoma,

kjer tudi v spanju ves čas teče
drevesni sok vseh misli