Pokopališče v Arlingtonu, Virginija Poem by Adrian Grima

Pokopališče v Arlingtonu, Virginija

V tej prvi šoli na prostem, ki sem jo kdajkoli obiskal,
so šolske klopi in učenci, ki so tihi in prizadevni,
posedeni v skoraj popolnih vrstah.
Toda tišina ni naključje
ali pasivnost ali nehvaležnost učitelju.
Vse, kar so se morali naučiti, so se naučili
in zdaj so tiho, da se lahko učimo mi,
mi, ki tavamo po teh modernih učilnicah,
v iskanju brez namiga, razen danega od naših prednikov,
kako smo se znašli v najboljši možni šoli.

Nekateri bivši gojenci imajo šolsko klop,
ki je večja od klopi njihovih drugih sošolcev
toda zdi se, da je večina opazila to nedoslednost pravočasno
in so si dali klopi zmanjšati do velikosti,
ravno pravšnje za človekovo telo
in nekaj prostora za čečkanje.

V Arlingtonu te naučijo vsega naenkrat
in po tem ni več nič za vprašati.

COMMENTS OF THE POEM
READ THIS POEM IN OTHER LANGUAGES
Close
Error Success